KAKO vam lahko pomagamo?


Iz splošne predstavitve naših dejavnosti in predstavljenih referenčnih projektov je težko ugotoviti, če znamo in zmoremo pomagati tudi vam. Pišite nam, predstavite svoj problem, želje ali pričakovanja in skupaj bomo ugotovili, kakšne so možnosti za sodelovanje.

Pišite nam »
Ecetera Facebook

 
   

PRO.cloud je domači profesionalni oblak

  Datum : 02.10.2017
   

Podjetja zadnja leta pospešeno spoznavajo področje računalništva v oblaku, a je pri številnih še vedno prisoten strah pred selitvijo poslovanja v oblak in posledično vztrajajo pri obstoječih lokalnih rešitvah in spremljajočih bolečinah. Prav zato velja proces selitve poslovanja v računalniški oblak zaupati strokovnjakom, ki imajo obilo izkušenj s tovrstnimi tehnološkimi podvigi.

Računalništvo v oblaku predstavlja računalniško sedanjost in prihodnost. Prenos poslovanja v oblak – delno (hibridno okolje) ali v celoti – je za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna z vidika učinkovitosti in obvladovanja stroškov IT-okolja, praktično nujen. Lokalno IT-okolje ob hitri ali razvejani rasti poslovanja podjetja kaj hitro pokaže svoje omejitve – tako glede zmogljivosti opreme, prostora in/ali kadrov IT. Za podjetje računalniški oblak predstavlja tudi finančno zelo ugodno alternativo in predvidljiv mesečni strošek za IT-storitve, medtem ko klasična informatika na lokaciji predstavlja znatno finančno breme tako z vidika opreme kot zaposlenih.

»Oblak je danes nuja za vsa podjetja, ki želijo postati in ostati konkurenčna. Številna med njimi nimajo denarja za postavitev lastnega profesionalnega IT-okolja, niti ga ne potrebujejo, saj je najem takšnega okolja in strokovnjakov za skoraj vsa podjetja ugodnejši. Podjetja se torej zavedajo, da jim računalniški oblak predstavlja prednost. Se pa zato na drugi strani soočajo z izzivom prehoda v oblak – številna podjetja za izpeljavo tega procesa nimajo ustreznega kadra, skrbi jih morebitna nestabilnost sistema v fazi prehoda itd. Ker gre za resno poslovno odločitev in nalogo, jo velja zaupati strokovnjakom in ne delati na lastno pest. Tveganj, da lahko gre kaj narobe, je preveč, napake pa drage,« razlaga David Bevc, vodja oddelka rešitev v oblaku v podjetju Unistar Pro.

Prehod ali preskok?

Za manjša podjetja je selitev poslovanja v računalniški oblak pogosto preprostejša. Večina poslovnih aplikacij jim je na voljo kot storitev iz oblaka, od aplikacij za upravljanje odnosov s strankami, računovodskih programov in blagovno vodenje poslovanja, sodelovalnih aplikacij itd. Manjša podjetja tudi ne potrebujejo naprednejše integracije z obstoječim IT-okoljem, za njihovo brezhibno poslovanje zadostujejo že v internet povezane naprave s spletnim brskalnikom. V tem primeru gre lahko za skoraj hipen (pre)skok v oblak. Povsem drugačna zgodba so srednje velika in velika podjetja, kjer se prehoda ne da izvesti po analogiji zasuka gumba.

»Uspešen prehod v oblak se začne z dobrim načrtovanjem. Selitev dela ali celotne IT-infrastrukture v oblak najprej zahteva temeljito analizo obstoječega IT-okolja in ugotavljanje njegovih kritičnih točk in največjih izzivov uporabnikov. Takojšnji prenosi poslovanja v oblak so v praksi redki, toliko bolj njihovo število pada z velikostjo podjetja. Selitev bremen, nalog in uporabnikov v oblak zato strokovnjaki izvajajo postopoma, brez padcev IT-podpore poslovnim procesom,« pojasnjuje Bevc.

V družbi Unistar Pro, ki je eden največjih slovenskih sistemskih integratorjev, za področje rešitev v oblaku skrbi kar 70 ljudi, njihovi strokovnjaki so specialisti na posameznih področjih, kot so omrežja, strežniki, telekomunikacije, varnosti itd., zato stranke vedno najdejo kompetentnega sogovornika.

Za zanesljivost in varnost oblaka se ni bati

Računalniški oblaki so pravzaprav podatkovni centri specializiranih ponudnikov. Ta okolja so bistveno bolj zanesljiva in varna kot povprečno IT-okolje podjetja. Ne le, da so podatkovni centri načrtovani za zahtevne obremenitve, v njih deluje vrhunska strojna in programska oprema, za katere kondicijo skrbijo pravi profesionalci – specialisti za posamezna področja. Medtem ko informatike v podjetjih večkrat preseneti odpoved kakšnega računalnika ali strežnika, so ti primeri v podatkovnih centrih bistveno redkejši, saj so rešitve podvojene, zanesljivost sistemov v podatkovnih centrih se meri z devetkami – veliko devetkami. To pa so odstotki, o katerih lahko lokalna IT-okolja, ki ne premorejo sistemov brezprekinitvenega napajanja, vrhunskih strežnikov in sistemov hrambe podatkov ter podvojenih ali potrojenih komunikacijskih poti, le sanjajo.

»Z naprednimi nadzornimi in upraviteljskimi sistemi, kakršna je naša rešitev PRO.view, lahko tudi IT-oddelek nadzira delovanje celotnega IT-sistema, tako tistega dela, ki deluje na lokaciji kot storitev iz oblaka. Zdaj je že očitno, da bo večina poslovnih rešitev v praksi hibridnih, torej bo tudi nadzor deljen – delno avtomatiziran, delno pa bo nad delovanjem rešitev in storitev bedel človek, torej bodo podjetja tudi v oblačni dobi še vedno potrebovala informatike,« pojasnjuje Bevc.

Varnost je v primeru ponudnikov podatkovnih centrov in storitev iz oblaka pisana z veliko začetnico. Ponudniki se zavedajo, da njihov poslovni model temelji na zaupanju, brez njega ne obstajajo. Z varnostjo v svetu IT ni šale, upravitelji podatkovnih centrov jo postavljajo na vrh prioritet. Varnost je večplastna. Na strojnem in programskem nivoju upravitelj podatkovnega centra skrbi za varno delo s podatki, ti so vedno na varnem, saj se shranjujejo v obliki varnostnih kopij na več fizičnih lokacij in so podjetjem na voljo tudi ob morebitni katastrofi. Resni ponudniki storitev iz oblaka redno izvajajo varnostne preglede in revizije, kjer t. i. penetracijske teste in druge preglede opravijo zunanji specialisti za informacijsko varnost, npr. etični hekerji. Po drugi strani pa se zelo visokega nivoja varnosti in stalne prisotnosti osebja, ki skrbi za informacijsko varnost, zavedajo tudi hekerji in drugi napadalci – ti si bodo za tarčo raje izbrali podjetja kot ponudnike, saj imajo v tem primeru bistveno večje možnosti, da bodo uspeli ukrasti podatke in informacije, ki bi jih uspeli monetizirati.

Oblak kot poslovni model

Storitve iz oblaka so danes zelo praktičen poslovni model, kjer stranke plačujejo najem opreme (strojne in programske) ter storitev, ki si jih morebiti zaradi visokih začetnih vložkov same ne bi mogle niti privoščiti (denimo najem superračunalniških zmogljivosti obdelave podatkov s kreditno kartico). Odvisno od vrste najema gre lahko za mesečni ali drugačen terminski zakup, nekateri ponudniki pa storitve IT zaračunavajo glede na število uporabnikov, glede na dejansko uporabo itd. Stranka s ponudnikom, ki je tipično tudi upravljalec in vzdrževalec storitev IT, sklene pogodbeno razmerje, ki jasno določa nivo storitev, katere stranka zakupi.

»Vse podrobnosti sodelovanja so opredeljena v t. i. pogodbi SLA, ki natančno opredeljuje, kaj stranki zagotavlja ponudnik in na kakšnem nivoju. Tako je tudi stranka zaščitena,« pravi Bevc in dodaja: »Selitev poslovanja v oblak je skrajno logična. Obstoječa IT-okolja so zelo statična, oblak s podporo za mobilno poslovanje pa njihovo popolno nasprotje. Ne le, da raste skupaj s podjetjem, po potrebi se tudi krči in podjetju ne ustvarja dodatnih stroškov takrat, ko je povpraševanje nižje. V oblaku se poslovno okolje dejansko lahko prilagaja tržnim razmeram.«

Večina podjetij se za prenos vsaj dela poslovanja v oblak odloča zaradi prihrankov. Teh je res veliko, pogosto tudi takšnih, ki sprva niso očitni. Poleg neposrednih prihrankov, ki nastanejo zaradi odprave naložb v opremo in njeno vzdrževanje (to je na plečih ponudnika), podjetje pridobi zanesljivo IT-okolje z vrhunsko podporo. Prenos poslovanja v oblak zahteva tudi natančen popis in optimizacijo poslovnih procesov, že ta pa ob čim večji avtomatizaciji procesov zelo pozitivno vpliva na poslovanje, saj ga pohitri, (človeških) napak je manj itd.

Oblak je priložnost tudi za oddelek IT

Interni oddelki informatike pogosto nasprotujejo prehodu v oblak, saj se zaposleni bojijo za lastna delovna mesta. Slednje velja predvsem za dela, povezana z vzdrževanjem IT-okolja, ki ga nato opravlja ponudnik. Odvisno od implementacije oblačnih rešitev in storitev pa lahko lokalni oddelek IT še vedno ohrani popoln nadzor in upravlja z IT-storitvami.

Toda zaposleni v oddelku IT bi morali biti (naj)večji glasniki oblaka, saj jim ta odpravlja tista dela, ki jih ne marajo – predvsem vzdrževanje, po drugi strani pa prinaša neskončne možnosti dokazovanja. Namesto, da se ukvarjajo s krpanjem lukenj in posodabljanjem programske opreme, se lahko informatiki posvetijo načrtovanju boljšega okolja IT in razvojnim izzivom, ki jih prinaša poslovni jutri, ter tako vodstvu podjetja dokažejo, kako pomembni so za posel. S takšnim pristopom in delom si bodo tudi zaslužili višjo plačo. Oblak torej ni sovražnik informatikov, temveč priložnost za dokazovanje.



Ecetera d.o.o.

Motnica 7a
SI-1236 Trzin
Slovenia

telefon: +386 1 600 10 10
e-pošta: info@ecetera.si
www.ecetera.si
To spletno mesto uporablja spletne piškotke. Z nadaljevanjem uporabe spletnega mesta dajete soglasje za namestitev piškotkov na vašo napravo, s katero dostopate do spletnega mesta. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj.
Ne strinjam se