Odprtje vrta čutil

Sporočilo za javnost
sporocilo_za_javnost_odprtje_vrta_cutil (.doc 44KB)

Posnetek o vrtu čutil, objavljen na Valu 202 (Radio Slovenija), 21. junija:
Neposredno javljanje z vrta čutil (.mp3 6.1MB)

Sporočilo za javnost

Odprtje vrta čutil na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana

Na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana (www.cpss.si), je danes minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič odprl vrt čutil, namenjen vadbi orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami ter prehodil del vrta z zavezanimi očmi in tako preizkusil, s kakšnimi težavami se v vsakodnevnem življenju soočajo slepi in slabovidni. Ravnateljica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Katarina Šimnic je ob tej priložnosti poudarila, da je takšen vrt edinstven primer krajinske arhitekture pri nas ter da bo poleg osnovnega namena, razvijanja drugih čutil in možnosti vadbe orientacije deloval tudi inkluzivno, saj si bomo videči lahko na enostaven način predstavljali rešitve, ki pomagajo slepim in  slabovidnim, prav tako pa nam bo omogočal, da se bomo lažje vživeli v svet teme, mraka ali nejasnih obrisov slepih in slabovidnih oseb.

Pred odprtjem vrta je potekala slavnostna seja, ki so se je poleg ministra Lukšiča udeležili še ministrica za javno upravo Irma Pavlinič-Krebs, namestnik veleposlanice na veleposlaništvu Kraljevine Norveške v Sloveniji Runar Jensen, ljubljanski župan Zoran Janković, svetovalec predsednika republike Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitarna vprašanja mag. Franc Hočevar, predstavniki ministrstva za šolstvo in šport, predstavniki Zavoda RS za šolstvo, predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve, predstavniki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in drugi.

Gibalni razvoj pri slepih in slabovidnih otrocih je tisto področje razvoja, kjer imajo slepi in slabovidni otroci največ zaostankov, zato jih je treba z njimi zelo zgodaj ravnati sistematično in usmerjeno. "Razvoj teh otrok ne zaostaja zaradi slepote same, temveč gre za sekundarno posledico slepote in slabovidnosti, saj ti otroci nimajo možnosti, da bi se učili s posnemanjem, niso tako radovedni, saj jih ne zmotijo zanimivi predmeti iz okolice, predvsem pa vstopajo v neznan prostor, kar jih onemogoča v gibanju. Ker želimo, da so otroci dobri v gibanju, saj je to pogoj za učenje orientacije in mobilnosti, mu namenjamo posebno pozornost," je pojasnila učiteljica športne vzgoje na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana Katjuša Koprivnikar. Učni poligon za orientacijo in mobilnost je namenjen osvajanju osnovnih veščin, da se lahko slep ali slaboviden otrok in nato tudi odrasla oseba samostojno giblje v ožjem in širšem okolju. Poligon je zasnovan tako, da otroci prek stopal oziroma bele palice ugotavljajo po katerem materialu hodijo, naletijo na različne stoječe in viseče ovire, orientirajo se lahko z zaznavanjem različnih zvokov in vonjev, se sprehodijo po gozdni učni poti ter osvojijo zvok tunela.

Vrt, ki omogoča vadbo orientacijskih sposobnosti otrok s senzornimi težavami, poleg poligona za orientacijo obsega tudi zvočni kotiček, katerega odlike so sodobna zvočna igrala ter učilnico za tip v okviru katere lahko preizkusijo svoje sposobnosti prepoznavanja različnih materialov in predmetov s tipom. Na vrtu je tudi učilnica z vodo, kjer slepi in slabovidni otroci s tipom prepoznavajo gibanje vode, njeno reakcijo z različnimi materiali in podobno, učilnica za tip in vonj, v kateri lahko preizkusijo svoje sposobnosti prepoznavanja različnih vrst rastlin s tipom in/ali vonjem ter otroško igrišče, ki je sestavni del vsakega igrišča, namenjenega otrokom. "Na vrtu smo želeli postaviti tudi železnico, a je zanjo žal zmanjkalo sredstev, a smo otrokom obljubili, da bo prva donacija, ki jo bomo prejeli, namenjena prav temu igralu, je povedala," ravnateljica Katarina Šimnic.

Izgradnja vrta je znašala približno 375.000€, sredstva za vrt pa so v okviru širšega projekta Center za pomoč slepim in slabovidnim prispevali Norveška v okviru Norveškega finančnega mehanizma, Zveza Lions Clubov Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana. Vrt je načrtovala krajinska arhitektka Andreja Albreht Krivic. 


Več fotografij vrta čutil:
http://photos.ecetera.si/CPSS/Vrt-cutil-otvoritev
http://photos.ecetera.si/CPSS/Vrt-prvi-posnetki

Več informacij za medije:

Franc Fritz Murgelj
041/699 770
franc.murgelj@ecetera.si


  

Podrobnejši opis posameznih postaj:

Gozdna steza in učilnica za razpoznavanje različnih materialov

Prikaz gozdne steze je ozka pot v senci dreves, ki večkrat zavije, in tako nudi podobne zaznave okolja, kot jih doživljamo v gozdu. V učilnici za razpoznavanje različnih materialov je na voljo naraven in umeten material. Nekaj materiala je v posodah, katerih vsebino lahko menjamo, nekaj materiala pa je stalnega, pritrjenega na plošče ob poti. Na tem delu pri otrocih spodbujamo zaznavanje s tipom, otroke usmerjamo na opazovanje lastnosti materialov, na primerjanje materialov in njihovo poimenovanje. Z urjenjem tipnega zaznavanja otroke opremimo za raziskovanje in spoznavanje okolja okrog njih, tako pridobivajo sposobnosti, s pomočjo katerih se bodo lažje znašli in bodo bolj samostojni v življenju.

Del namenjen učenju orientacije in mobilnosti

Učni poligon za učenje orientacije in mobilnosti je sestavljen iz niza ovir različnih težavnostnih stopenj. Pred vsako skupino ovir je napisano, kaj slepa oseba na poti pričakuje. Poligon je zasnovan v obliki nepravilne elipse. Na poti, ki obkrožajo elipso, si sledijo naslednje ovire: talne teksture (7 različnih materialov - les, pesek, kamnite plošče različnih velikosti), stoječe ovire (tabla, koš, drevo, leseni čoki različnih višin), viseče ovire (viseči trakovi, viseči most), naravna gozdna pot in tunel.

Dejavnosti z vodo in mivko

V  delu vrta, kjer so voda in peskovniki, imajo učenci možnost, da naredijo več poskusov z vodo. Tako spoznavajo lastnosti teles, lastnosti tekočin, spreminjanje gibanja, lahko ugotovijo, kako se mehanično čisti voda, kako se snovi mešajo in spreminjajo svoje lastnosti, prelivali bodo tekočine, gnetli, valjali. Pri igri z vodo in mivko bodo razvijali domišljijo in ročne spretnosti. Poleg tega pa bodo učenci lahko razvijali tudi čut odgovornosti za ohranjanje čistega okolja. Pri dejavnostih z vodo bomo potrebovali poleg vode in mivke še najrazličnejše druge učne pripomočke in materiale.

Zvočna soba

Zvočna soba na vrtu za slepe in slabovidne vsebuje naslednje rekvizite: pohodni zvončki, oceanski pojoči kamen, pohodne piščalke, ksilofon in dva telefona. Vsak rekvizit je moč preizkusiti. Oceanski pojoči kamen je namenjen glasbeni terapiji, medtem ko so drugi rekviziti namenjeni boljšemu slušnemu zaznavanju, ki je za slepe in slabovidne zelo pomembno, ali pa so namenjeni kot pripomoček pri pouku glasbene vzgoje.

Dišavni vrt

V dišavnem vrtu je  poudarjeno čutilo za voh, ki je zelo pomembno pri orientaciji slepih in močno slabovidnih. Voh je zato potrebno razvijati še zlasti pri slepih otrocih že od rane mladosti. Na vrtu so predstavljene le nekatere dišavnice.

vabilo za medije na odprtje vrta cutil (.doc 34KB)